Listje je popustilo soncu in spremenilo barvo, je to mar kaj narobe, ne leto se končuje in nam poklanja čudovite jesenske barve.Do prihodnje objave!
Do slapu Šum, ki se nahaja na potoku Nemiljšica, nas vodi deloma strma a dobro varovana pot. Slap je skrit v kotanjo oblike visokega vrča, visok je 22 metrov in naredi globok tolmun. Zanimivo je kako obilno vodnati potok oblikuje slap: najprej padeta v zgornji tolmun dva curka, se združita in padeta skupaj v srednji tolmun od koder se voda v enem samem curku požene v tretji in najglobji padec, ki ustvari slap: pol ga teče močno curkoma na levo, pol pa se ga na desno razprši v trikotnik.
Skrit v senci mnogo bolj znane Dovžanove soteske, je Stegovniški slap resnično mogočen v svojem sicer samo 10 m visokem, vendar dobrih 6 m širokem padcu.
V Sloveniji je najbolj znan in razširjen med maki, kot plevel se pojavlja v žitnih poljih, na strniščih in ozarah, tudi na nasipališčih ter ob poteh. Poljski mak se je v Sloveniji razširil že davno v neolitiku z razvojem poljedelstva in gojenjem žit. Podobno kot mak so se razširile tudi rastline plavica in kokalj, znanstveno jih imenujemo arheofiti.
Benetke so nastale v petem stoletju našega štetja, ko so prebivalci Ogleja zbežali pred barbarskimi plemeni Vizigotov, Ostrogotov, Langobardov in Hunov na močvirnate lagune na severu Jadranskega morja. Ti ljudje so raje živeli v težkih razmerah lagune, kot da bi postali sužnji. Najprej so živeli v taborih, kasneje v majhnih naselbinah, nato v vaseh, ki so se združile v večje skupnosti in za zaščito zaprosile Raveno ter tako prišle pod posredno upravo Bizanca. Od leta 726, ko so otočke Benečani izvolili svojega prvega voditelja, ki se je imenoval Orso Ipato, in ga imenovali dož.....

Do ustanovitve župnije v Beltincih (leta 1759), je vas Odranci spadala v župnijo Turnišče. Leta 1862 so v Odrancih poleg vaške šole zgradili kapelo s preprostim oltarjem ter s kipoma Marije z Jezusom in Sv. Jožefa, ki jih imenujemo kar Sv. Trojica. Kapela je stala do 1965. leta, ko je cerkveni odbor zemljišče odstopil občini. Ob ustanovitvi samostojne duhovnije (1. oktobra 1944) je bilo določeno, da bo nova cerkev stala na istem mestu, kjer je stala kapela. Ugotovili pa so, da prostor je prostor preozek in zato neprimeren. Pozneje so z darovi in zamenjavi pridobili dodatna zemljišča, kar je omogočilo izgradnjo cerkve na željeni lokaciji. Leta 1946 se je cerkveni odbor med osnutki načrtov Janeza Valentinčiča odločil za osmerokotno cerkev. Po številnih birokratskih zapletih in nesreči pri gradnji kupole, ki je terjala osem življenj, gradnje ni bilo lahko izpeljati. Zgradili so zato leseno cerkev, v kateri so 17 let opravljali bogoslužje. V tem času pa so stekla tudi prizadevanja za pravo, zidano cerkev. Dovoljenje zanjo so dobili septembra 1964. Odranska cerkev je bila končno zgrajena šele leta 1967. Blagoslovili so jo 5. julija 1967, 17. aprila 1977 pa so jo posvetili Sv. Trojici. Po dograditvi cerkve so zbrali denar za freske, ki jih je na površini 200 kvadratnih metrov naredil akademski slikar in duhovnik Stane Kregar. Leta 1983 so povišali cerkveni stolp in vanj namestili tri zvonove
Plečnikove Žale v soju večernih luči